Plintovec 1
2201 Zgornja Kungota
Občina Kungota je bila ustanovljena konec leta 1994 in leži v gričevnatem svetu zahodnih Slovenskih goric. Tod je nekoč bilo Panonsko morje, katerega usedline so potoki razrezali v živahne gorice s podolgovatimi, ponekod strmimi vrhovi običajno lepo zaobljenimi slemeni ter kopami, ki jih ločujejo grape. Prisojne strani pobočij so posejane z vinogradi in sadovnjaki, nižine z njivami in osojne strani z gozdovi. V tej mladi, prijazni podeželski občini živi v devetnajstih naseljih na površini 4.887 ha 4.724 (povzeto po Statističnem uradu RS, 18.5.2020) prebivalcev v štirih vaških skupnostih:
Od tega je 2.400 moških in 2.305 žensk, ki živijo 19 naseljih: Ciringa, Gradiška, Grušena, Jedlovnik, Jurski Vrh, Kozjak nad Pesnico, Pesnica, Plač, Plintovec, Podigrac, Rošpoh, Slatina, Slatinski dol, Sp. Vrtiče, Svečina, Špičnik, Vršnik, Zg. Kungota in Zg. Vrtiče.
V Zg. Kungoti deluje OŠ Kungota z eno podružnično šolo v Svečini in eno v Sp. Kungoti ter Vrtec pri OŠ Kungota z dodatnima enotama v Svečini in Sp. Kungoti.
Občina na vzhodu meji z občinama Šentil in Pesnica, na jugu in zahodu z občino Maribor, na severu pa se na 18 kilometrih stika z Avstrijo. Leži torej tudi ob narodnostni meji Slovencev in Nemcev, germanizacija, ki je bila tod intenzivna v preteklosti, se je tukaj ustavila. Nacionalna sestava prebivalstva se je spremenila po 1. sv. vojni, ko so se Nemci iz pokrajine odselili, naseljevati pa so jo začeli Slovenci s Primorske.
V fotogaleriji najdemo utrinke iz kungoške zgodovine, ki jih je pripravila Mojca Horvat iz Pokrajinskega arhiva Maribor, v PDF prilogi pa še zbornik o zgodovini šolstva v občini, ki je delo Marice Čerič.